<< Leccinellum crocipodium, žlahtni dedek | Gobe | Leccinellum pseudoscabrum, gabrov dedek >>
Leccinéllum lépidum (H. Bouchet ex Essette) Bresinsky & Manfr. (2003)
Rod: Leccinellum - dedki
ZNAČILNOST: lepa goba je podobna gobanom (Boletus), imenovana je po sredozemskih območjih (po italijanskem otoku Sardinija), kjer najraje uspeva, ima rjavkast klobuk, bet pa je poraščen z luskicami ali kosmiči.
KLOBUK: 3-9(13) cm premera, lahko tudi do 20 cm zunaj Slovenije, sprva polkroglast ali poloblast (lahko tudi v starosti), kasneje izbočen, rdeče rjave ali rumeno rjave barve, tudi kostanjeve barve ali oranžno rjavkast, stari imajo lahko celo črno barvo, rahlo masten v vlažnem stanju, gladek, mesnat, včasih je na površju nabitega videza ali rahlo grbast.
TROSOVNICA: je luknjičasta oziroma iz dolgih cevk, cevke so sprva svetlo rumene in kasneje motno rumene ali okrasto rumene, dolge od 1-2 cm, pore so majhne in zaobljene ter rumenkaste in kasneje rahlo zelenkaste, končno pa s staranjem sivo rjave, ob pritisku porjavi.
BET: 7-20 cm visok in 2-6 cm debel, valjast in kijaste forme ter z gomoljastim dniščem, rumenkast do slamnato ali umazano bel, prekrit z luskicami ali kosmiči, včasih rahlo zavit, čokat, ob dotiku ali pritisku se počasi obarva oranžno in končno porjavi, v dnišču pogosto rjavkast ali rjasto rjav ter tvori nekakšno lažno mrežo.
MESO: belo do kremnato ali rahlo rumenkasto, tudi motno rumeno ali slamnate barve, debelo, na prerezu pordi oz. postane rožnato in kasneje počrni, nevtralnega vonja in blagega sladkobnega ter nekoliko trpkega okusa, lahko tudi milega gobastega okusa.
TROSI: 13.5-22 x 5-6 μm, elipsasti ali vretenasti, gladki, trosni prah je svetlo sivo-rumenkasto rjav ali tobačno rjav.
RASTIŠČE: mikorizna goba raste v listnatih gozdovih, predvsem pod črniko (zimzelenim hrastom - Quercus ilex), hrasti plutovci (Quercus suber) in bukvami, najraje v toplih sredozemskih gozdovih, na apnenčastih ali kislih tleh, posamič ali redkeje v majhnih skupinah, uspeva poleti in jeseni, v sredozemskih območjih (otok Ciper) uspeva tudi pozimi (od decembra do februarja), je redek.
Čas rasti: -VI-VII-VIII-IX-X-XI-
UPORABNOST: užiten, a gastronomsko ni tako cenjen kot številni gobani, ker meso pogosto počrni.
Foto: Bojan Dobrotič.
Priprava opisa: Miro Šerod
SINONIMI: Boletus lepidus P. Bouchet ex Essette (1965), Boletus sardous Belli & Sacc. (1903), Krombholziella lepida (P. Bouchet ex Essette) Alessio (1985), Krombholziella sardoa (Belli & Sacc.) Bon & Contu (1985), Leccinellum lepidum var. sardoum (Belli & Sacc.) Blanco-Dios (2018), Leccinum crocipodium var. lepidum (P. Bouchet ex Essette) Bon (1989), Leccinum lepidum (P. Bouchet ex Essette) Bon & Contu (1985), Leccinum lepidum (P. Bouchet ex Essette) Bon & Contu (1990), Leccinum lepidum subsp. sardoum (Belli & Sacc.) Quadr. (1985), Leccinum sardoum (Belli & Sacc.) Quadr. & Lunghini (1990)
Strani, ki se vežejo na to stran:
Uživanje napačno določenih gob je lahko smrtno nevarno!
Gobarsko društvo "Lisička", Maribor ne odgovarja zaradi napačne, pomanjkljive ali zmotne določitve posamezne gobe!
SGS2020: 1593
